Zakaj prihaja do napihnjenega trebuha, oziroma napihnjenosti in zakaj se vse več ljudi spopada s tem problemom?

Bolečine v trebuhu, povečane količine plinov v prebavilih, krči… Vse to so neprijetni simptomi napihnjenosti, zaradi katerih nas je strah posegati po naši najljubši hrani. Hiter način življenja, stres in hitra hrana, prigrizki (slani in sladki) – vse to so razlogi zakaj se zadnje čase borimo s problemi povezani s prebavo.

Vse to so očitne stvari, katere so poznane širši javnosti. Ampak kaj storiti ko se trudimo jesti zdravo vendar imamo vseeno napihnjen trebuh?

 

Napihnjenost –  kombinacija požiranja velike količine zraka in slabih prehrambnih  navad

Ko se hrana v prebavni cevi ne more pravilno premikati ali se določeno živilo ne more prebaviti, se začnejo kopičiti plini v debelem črevesju. To povzroči občutek napihnjenosti in krčev, povsem pa nelagodje.

Prehrana polna sadja in zelenjave (zdrave bakterije), lahko prepreči slabe bakterije, katere povzročajo omenjeno nelagodje. Pomembno je dodati da vse bakterije (dobre in slabe) ustvarijo določene pline med samim prebavnim procesom, ampak nekatera živila so večji stimulator plinov ki povzročajo napihnjenost.

 

6 najpogostejših krivcev napihnjenosti  in kako se jih rešiti

 

Mlečni izdelki

Pri mlečnih izdelkih najprej pomislimo na mleko in različne vrste sirov, kateri so večji krivci napetosti v trebuhu. Težave pa so lahko tudi posledica intolerance na laktozo.65% ljudi ima problem s prebavo mlečnega sladkorja. Obstaja tudi malo manj poznan krivec, in sicer nosi ime A1. Za tem imenom se skriva protein, katerega najdemo v mleku in povzroča podobne težave kot pri ljudeh z nizko toleranco na laktozo.

Rešitev:

Preizkusite mleko, katero ne vsebuje laktoze ali nekatere alternative mleka, kot na primer mandeljnov napitek (mleko), riževo, ječmenovo itd. Bodite pa pozorni na sestavine, saj imajo te vrste mleka manjšo vsebnost proteinov in kalcija, vendar večjo količino sladkorja, v primerjavi s kravjim mlekom.

Nekatere oblike mlečnih proizvodov so po svoji strukturi lažje prebavljivi, kot na primer kefir (kisel in osvežujoč fermentirani mlečni napitek), jogurt, različni trdi siri (posebno tisti ki so bolj slanega okusa).

 

Brokoli, cvetača, ohrovt

Vsebujejo neprebavljivi sladkor, kateri lahko povzroča napihnjenost. Ampak preden jih popolnoma odstranite iz svojega jedilnika morate vedeti, da vsebujejo sulforafan – močan antioksidant, ključnega pomena pri preprečevanju določenih vrst raka.

Rešitev:

Kuhanje teh vrst zelenjave lahko pomaga lažji prebavi le-teh in s tem zmanjšajo možnost krčev in napihnjenosti.

 

Sadje z veliko fruktoze

Fruktoza je monosaharid, kateri je pogosto problematičen pri prebavi, še posebej v višjih koncentracijah (smoothie-ji, sadni sokovi, kokosov sladkor). Gre za enostavni sladkor, kar pomeni da ni potrebe za dodatnim razbijanjem znotraj našega sistema. Problem nastane pri ljudeh z nižjo toleranco fruktoze, saj  se fruktoza običajno absorbira v tankem črevesju, vendar če imamo nižji prag tolerance lahko potuje tudi do debelega črevesja. Tam bakterije, ki ustvarjajo pline, lahko fermentirajo fruktozo in s tem povzročijo bolečine v trebuhu.

Rešitev:

Posegajte po sadju z nižjo vsebnostjo fruktoze kot so breskve, avokado, jagode, borovnice, maline, grenivke. Izogibajte se predelani hrani, ki vsebuje sladke sirupe, kot so kečap, sadni sokovi, sadni jogurti, gazirane pijače, kosmiči (z veliko sladkorja), muesli čokolade. Izločiti bi morali tudi suho sadje, katero vsebuje večjo raven koncentrirane fruktoze od svežega sadja.

 

Fižol

Fižol spada v skupino kratko verižnih ogljikovih hidratov, ki se težje prebavlja v tankem črevesju. Rezultat tega je da imajo se črevesne bakterije več časa za hranjenje s sladkorji, kateri povzročajo našo napihnjenost.

Rešitev:

Fižol je bogat z vlakninami, ki so ključnega pomena pri zdravi prebavi in v primeru pomanjkanja povzročajo še večje tegobe in nelagodje. Postopoma dodajajte več živil bogatih z vlakninami. Dobra zamenjava za fižol so leča, grah ali kislo zelje.

 

Žita

Žita vsebujejo gluten in lektine – dva proteina katera najdemo v kruhu, pivi in ostalih proizvodih na osnovi žita. Lektini se lahko vežejo na stene prebavne cevi in s tem preprečujejo vpijanje določenih hranil.

Rešitev:

Tehnološko neobdelana žita so bogata z vlakninami, vitamini (predvsem B in E) in minerali. Bolj kot so žita obdelana in predelana, bolj so tudi prehransko osiromašena. Žita kot so kvinoja, rjavi riž in ajda so lažje prebavljiva. Kuhanje deaktivira večino lektinov, najdenih v živilih in s tem preprečimo prekomerno uživanje le-teh.

 

Umetna sladila

Sorbitol je sladilo ki ga pogosto najdemo v bombonih, žvečilnih gumijih in prigrizkih brez sladkorja. Se ne prebavlja in dokazano zadržuje vodo v telesu. Potrebno je omeniti da so po novejših raziskavah  umetna sladila škodljiva za črevesje, saj povzročajo prekomerno rast bakterij in s tem napihnjenost.

Rešitev:

Pozorno berite prehranske tabele na hrbtu embalaže in omejite vnos živil z umetnimi sladili oziroma jih popolnoma izločite. Sukraloza, aspartam, sorbitol in saharin so imena umetnih sladil, katerih se bi vsi morali izogibati.

 

Mogoče se vsa ta pravila zdijo zelo komplicirana…pustite da vam pomogamo in kliknite tukaj za več informacij o pravilni in zdravi prehrani.