Povišano vrednost holesterola v krvi lahko dokončno po krvnih preiskavah potrdi zgolj zdravnik, a vendarle obstaja nekaj tihih simptomov, ki lahko nakazujejo, da imaš povišan holesterol v krvi – ščemenje v rokah in nogah, bolečine v vratu in zatilju in pospešeno bitje srca. 

Holesterol je nujno potrebna snov, ki je prisotna v vseh celicah našega organizma, saj je del membran in omogoča celicam večjo prožnost. Torej je pravzaprav holesterol do določene mere koristen in nujen, saj je poleg funkcije gradnika celičnih membran tudi predhodnik večine človeških steroidnih hormonov. Najdemo ga tudi v živčnem tkivu in žolču, potreben je za nastanek nekaterih pomembnih hormonov in vitamina D. Težave nastanejo le, kadar ga je preveč.

V tem primeru se poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, sčasoma lahko to privede do srčnega infarkta in posledično lahko povzroči možgansko kap.

Kar 70 odstotkov Slovencev med 25. in 64. letom ima povišan nivo slabega holesterola. 

Na povišan holesterol vpliva več dejavnikov. Lahko so za to krivi geni, nepravilna prehrana, premalo gibanja, kajenje. Ko odkrijemo preveliko raven holesterola v krvi se začne zdravljenje, ki pa se nikoli ne neha.
Sami lahko pripomoremo z upoštevanjem splošnih načel zdrave prehrane, še posebaj pa se moramo izogibati maščobam živalskega izvora, mastnemu mesu in mesnim izdelkom, ocvrtim jedem, enostavnim ogljikovim hidratom in slaščicam.

 

Kako znižati holesterol s prehrano?

Živila na raven holesterola v krvi vplivajo različno:

  • z nekaterimi v telo vnesmo pomembne vlaknine, ki v črevesju nase vežejo holesterol in nekaj maščobe in jo ‘spravijo ven’ še preden zaplava po krvnem obtoku,
  • z drugimi v telo vnesemo nenasičene maščobe, ki znižujejo raven holesterola, tudi slabega,
  • s tretjimi pa rastlinske sterole in stanole, ki prav tako blokirajo absorpcijo holesterola.

    •  

    Vlaknine

    Vlaknine preprečujejo slabemu LDL holesterolu, da bi prišel v krvni obtok. Živila, kot so fižol in stročnice, namreč vsebujejo težko prebavljiva vlakna, ki nase vežejo holesterol in se skupaj z njim nato izločijo kot odpadna snov. Hrana, bogata z vlakninami, prav tako povzroči, da telo absorbira manj nasičenih maščob, kar pomaga pri uravnavanju telesne teže in varuje ožilje.

    Luščine indijskega trpotca ali Psyllium husk so sestavljene pretežno iz vlaknin. Zato ob stiku z vodo formirajo gel, ki ga zaužijemo. Luščine indijskega trpotca dokazano pripomorejo k zmanjšanju plazemskih lipidov in holesterola. Poleg tega lahko pripomorejo tudi k izgubi kakšnega odvečnega kilograma, saj vlaknine v psylliumu pomagajo pri boljši prebavi in k manjšemu vnosu kalorij iz hrane, saj so zelo nasitne. Zmešaj jedilno žlico Psilium luščin v prahu z 2 dL vode in zaužij pred obrokom.

     

    Nenasičene maščobe

    Brez maščob bi hrana imela le malo okusa. Tudi pri teksturi živila in občutku sitosti igrajo maščobe pomembno vlogo. Še pomembnejše pa je dejstvo, da so maščobe nujne za normalno delovanje našega telesa. Potrebujemo jih za izgradnjo možganskih celic (60 % možganov predstavljajo maščobe), živčnega sistema in hormonov. Maščobe so glavni vir energije in ključnega pomena pri absorpciji vitaminov A, D, E in K.

    Danes večina ljudi zaužije prekomerno količino nasičenih maščobnih kislin in premajhno količino esencialnih nenasičenih maščobnih kislin – težava torej ni le prekomerno uživanje maščob, temveč tudi prekomerno uživanje napačnih maščob.

    Nenasičene maščobe večinoma najdemo v rastlinski hrani (avokado, olive, arašidi, koruza, soja, semena, olja – laneno, olivno) in ribah (losos, tuna, skuša, sardina).

    Študije kažejo, da uživanje semen chia poveča dober holesterol in zniža raven celotnega holesterola. Ta semena veljajo za zdrava za srce. To je zato, ker so najboljši vir omega 3 in alfa-linolenske kisline med vegetarijansko hrano. Omega 3 maščobne kisline so dobre maščobe, ki ščitijo srce in zadržujejo srčne bolezni z zniževanjem slabega holesterola.

     

    Rastlinski steroli in stanoli

    Priporočljiva je hrana, bogata z rastlinskimi steroli in fitosteroli, kot so stročnice, polnovredna žita, oreščki, sadje in zelenjava, saj ta hrana zmanjšuje holesterol v krvi. Rastlinski steroli so molekule, ki so zelo podobne holesterolu. Ko potujejo po prebavnem sistemu, pa preprečujejo pravemu holesterolu, da bi se absorbiral v krvni obtok. Tako se holesterol ne prilepi na stene žil, ampak se izloči kot odpadna snov.

    Alge spirulina so eno najpogosteje uporabljanih naravnih prehranskih dopolnil na svetu. Znižujejo raven “slabega” holesterola in ščitijo “slab” holesterol pred oksidacijo. Spirulina lahko zniža raven slabega (LDL) holesterola in triglicerina ter v nekaterih primerih poveča količino dobrega (HDL) holesterola. Pri osebah z visokim holesterolom je bilo po zaužitju 1 g Spiruline dokazano znižanje triglicerina za 16,3% in holesterola LDL za 10,1%. Študije, v katerih so bili uporabljeni višji dnevni odmerki od 4,5 do 8 g, so dali še ugodnejše rezultate.